SIGAS d.o.o.
Krmelj 24c
8296 Krmelj

url: www.sigas.si

Kontakti:

Glavni kontakt: info@sigas.si (prejemniki liste - vsi)

Posamezni kontakti:

Dejan Ho�evar
051 688 880
dejan.hocevar@sigas.si

Primož Jazbar
031 629 792
primoz.jazbar@sigas.si

Tomaž Munih
070 848 839
tomaz.munih@sigas.si

                

"Bodi "in", vozi na plin"

To je le eden od sloganov ponudnikov vgradnje pogona na plin, ki v zadnjih letih, ko cene naftnih derivatov iz tedna v teden prebijajo rekordne vrednosti, znova postaja trend. Medtem ko v nekaterih evropskih državah prednja�i Italija in je plin kot pogonsko gorivo za avtomobile priljubljen že nekaj let, pri nas njegova priljubljenost izrazito rase predvsem v zadnjih mesecih.


Fotografije: Sašo Bizjak, Boris Vugrinec, Reuters

Z avtoplinom - to je pri nas izraz za LPG (liquefied petroleum gas) oziroma uteko�injeni naftni plin (UNP), zmes propana in butana - sicer ne odkrivamo tople vode. Za�etek uporabe te okolju in predvsem denarnici prijaznejše oblike pogona sega v 60. leta prejšnjega stoletja, aktualna pa je bila predvsem med veliko naftno krizo, ko so smeli zaradi koli�inskih omejitev po cestah voziti le avtomobili s parnimi ali takšni z neparnimi registrskimi ozna�bami in ko so bili boni za gorivo natan�no odmerjeni. "

"Znižani u�inski tople grede

Uteko�injeni naftni plin velja za energetsko u�inkovit in okolju prijazen energent, ki ga pridobivajo iz zemeljskega plina ali pa pri predelavi surove nafte. Zaradi lažjega zaznavanja je za obi�ajno uporabo odišavljen, v energetskem pogledu pa je u�inkovitejši od ve�ine drugih energentov, kot so zemeljski plin, kurilno olje, premog... Velja omeniti, da so pri izgorevanju avtoplina emisije škodljivih snovi (CO, HC, NOX in HC+NOX) v primerjavi s klasi�nimi motorji na bencinski pogon tudi do polovico nižje, zato avtoplin velja za zeleno gorivo. Študije kažejo, da predelava sodobnega vozila na avtoplin zniža tako u�inke tople grede kot druge škodljive emisije.

Po rezultatih študij naj bi bilo znižanje dušikovega oksida kar 34-odstotno, znižanje ogljikovega dioksida 15-odstotno, emisije ogljikovodikov so skoraj ni�elne. Avtoplin pomeni tudi za 50-60 odstotkov manj ogljikovega monoksida v izpuhu, 30-40 odstotkov manj smoga in skoraj ni�elne emisije žveplovega dioksida.

In �etudi je skoraj nemogo�e ugotoviti vsaj približno to�no število vozil s pogonom na plin v svetu, naj bi jih bilo že približno osem milijonov, njihovo število strmo naraš�a. Ponudniki sistemov plinskega pogona za naknadno vgradnjo radi povedo, da se je nedavno tudi angleška kraljica Elizabeta II. vozila z rolls-royceom phantom VI, ki je bil predelan na plinski pogon. Tudi nekdanji britanski premier Tony Blair se je vozil z avtomobilom na plinski pogon. To naj bi imelo predvsem spodbuden u�inek na druge Britance, ki nekako niso najbolj naklonjeni pogonu na plin.

Na Japonskem morajo imeti vsi taksiji pogon na plin, v Evropi pa velja za "velesilo" plinskega pogona Italija, kjer je že okoli 1,5 milijona vozil z možnostjo uporabe plina. Avstrijska prestolnica Dunaj velja za zgleden primer uporabe avtoplina v javnem prevozu, tam namre� že dobra tri desetletja uporabljajo avtoplin za mestne avtobuse.

Tudi vzhodna Evropa vse bolj sledi trendom zahodne Evrope in avtoplin v vse ve� državah že velja za ekološko gorivo, ki mu namenjajo tudi spremembe zakonov in druge spodbude. Po napovedih svetovnega združenja za propan (NPGA) naj bi bilo samo v Ameriki do leta 2010 kar 17 milijonov vozil na plinski pogon.

œ"Daljše delovanje motorja

Za prednosti uporabe plina v primerjavi z bencinom veljajo predvsem njegova visoka kalori�na vrednost, visoko oktansko število in hitro uplinjanje ter homogena zmes. Proizvajalci pa omenjajo tudi do 35 odstotkov daljše delovanje motorja in katalizatorja, popolno izgorevanje zmesi plin - zrak, tišje in mirnejše delovanje motorja, znižanje stroškov goriva, enostavno in hitro vgradnjo, ob�utno zmanjšanje škodljivih emisij, kratek rok povrnitve investicije, doseganje ve�jih razdalj zaradi dveh oblik goriva in enostavno preklapljanje med plinskim ter bencinskim pogonom. Plin tudi zagotavlja daljšo trajnost motornega olja (dlje �asa zadržuje lastne karakteristike, ker se ne razgrajuje z bencinom) in ne dopuš�a nastajanja korozije, ki nastane zaradi prisotnosti aditivov v bencinu zaradi izboljšave njegovih lastnosti. Avtoplin s �istim izgorevanjem ugodno vpliva na manjšo obrabo mehanskih delov motorja in daljšo trajnost izpušnega sistema. Njegova uporaba motor razbremeni predvsem pri hladnem zagonu, saj plin ne spere motornega olja s sten cilindrov, ker ima avtoplin oktansko vrednost nad 100, pa navor motorja ostane isti, v nekaterih primerih menda celo naraste.

In �etudi boste med pomanjkljivostmi zasledili le strošek investicije za predelavo, ki, seveda odvisno od avtomobila znaša okoli 1500 evrov z možnimi odstopanji nekaj sto evrov, je treba omeniti še znižano mo� motorja v primeru uporabe plina. Ta se zmanjša za okoli deset odstotkov, pri najsodobnejših sistemih strokovnjaki govorijo celo o zgolj dvoodstotnem znižanju mo�i. Drži sicer, da se pri obi�ajni vožnji padec mo�i ne zazna, v primer potrebe po ve�ji mo�i pa je treba s pritiskom na stikalo na armaturni ploš�i preklopiti na bencinski pogon in nato spet na plinskega. Vgradnja sistema za pogon na plin pa pomeni tudi zmanjšanje prtljažnega prostora, kamor pooblaš�eni monterji namestijo rezervoar za uteko�injeni naftni plin. Je pa pri sodobnih sistemih in seveda odvisno od avtomobila možna tudi vgradnja rezervoarja v prostor, kjer je nameš�eno rezervno kolo, izgube prostora v tem primeru ni. Je pa namesto klasi�nega rezervnega kolesa treba poskrbeti za kit za popravilo predrte pnevmatike.

Med sestavne dele kompleta za predelavo spadajo rezervoar, ki je prilagojen vsakemu vozilu posebej in je vgrajen v prtljažniku ali pa na mestu rezervne gume. Preko napeljave, ventilov in uparjalnika se uteko�injen plin pretvori v plinsko stanje in se skozi brizgalno napravo, ki je prilagojena vsakemu vozilu, dovaja v motor.

Dražje gorivo - ve� povpraševanja

"Predvsem v zadnjih mesecih opažamo še posebej pove�ano povpraševanje po tovrstnih sistemih. Pri vsakem od naših sedmih pooblaš�enih partnerjev vsak dan predelajo eno do dve vozili, tudi v naši delavnici predelamo od 20 do 30 vozil na mesec," je dejal Dejan Ho�evar, direktor družbe Sigas, ki se že štiri leta ukvarja s predelavo vozil na plinski pogon. Ho�evar dodaja, da zdaj v dveh do treh mesecih predelajo toliko vozil, kot so jih še pred letom dni v celem letu. "Predvsem vsaka podražitev naftnih derivatov vpliva na dodatno pove�ano povpraševanje po naših sistemih. In zdaj, ko se širi tudi mreža bencinskih servisov, kjer ponujajo uteko�injen naftni plin - Petrol je zdaj opremil tudi oba servisa v Tepanju, številka je že narasla na 15 - je omejitev za uporabo plina vse manj," pravi Ho�evar.

Direktor Sigasa sicer med omejitvami za širitev mreže bencinskih servisov izpostavlja predvsem pridobivanje dokumentacije, kar je tudi za tako veliko podjetje, kot je na primer Petrol, zelo zapleteno, predvsem pa menda nekoliko odvisno tudi od "dobre volje" lokalnih inšpektorjev. "Predvsem pa naša zakonodaja ne dopuš�a postavitve in uporabe tako imenovanih skid �rpalk, to so �rpalke s petkubi�nim rezervoarjem, ki se preprosto priklju�ijo na elektri�ni tok, se jih napolnijo s plinom in že se uporabljajo za polnjenje rezervoarjev vozil. Tudi na Hrvaškem so bile prepovedane, pa so pred štirimi leti spremenili zakonodajo in njihova mreža se je hitro razširila," razlaga Ho�evar in pravi, da je pri njih priro�no predvsem, da se jih ob slabem povpraševanju po avtoplinu preprosto prenese na drugo lokacijo. Na Češkem, Slovaškem in še kje za njihovo postavitev zadostuje že pridobitev lokacijske informacije. Pa pri nas? "Kar nekaj pisem s pobudo smo naslovili na vlado, a nismo prejeli nobenega odgovora. Sugestije EU po spremembi zakonodaje na tem podro�ju ni, odnos države pa je malce ma�ehovski," pravi Ho�evar.

"Plin gori v usmerjenem ognju

Za varnost ni trebe skrbeti; primerjava avtoplina in bencina s stališ�a varnosti morda ni najbolj posre�ena zaradi razli�nih karakteristik, velja pa, da je plin varnejši kot bencin, in sicer tako v primeru požara kot v primeru prometne nesre�e. Pri požaru namre� plin v nasprotju z bencinom, ki se razlije, iz rezervoarja izteka postopoma in gori v usmerjenem ognju. Proizvajalci sistemov za plinski pogon zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in zaš�ite celotnega sistema, vklju�no z napeljavo, rezervoarji so oja�ani in izdelani iz kakovostnih materialov ter vsebujejo aktivne varnostne elemente, kot je ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja goriva in ventil za avtomati�no zaporo rezervoarja. Vsak avtoplinski sistem ima vgrajen ventil, ki ob prekinitvi elektrike takoj zapre dotok goriva. Vse naprave so certificirane in narejene v skladu z evropskimi varnostnimi predpisi.

Na plin je danes mogo�e predelati skoraj vsak bencinski motor (izjema so nekateri prisilno polnjeni in dizelski motorji). Med najatraktivnejšimi vozili, ki so jih predelali, Dušan Ho�evar omeni hummerja s šestlitrskim motorjem, ki sicer tehnološko ni izstopal. "So pa zahtevnejši za predelavo bencinski motorji z neposrednim vbrizgom goriva, tam pa� predelava, ki sicer traja en dan, traja malce dlje. Zahtevna za predelavo je bila tudi mazda CX-7 z zmogljivim bencinskim motorjem, a smo pred dvema tednoma tudi v tem primeru uspešno opravili predelavo," je zadovoljen Ho�evar, ki pravi, da reklamacij tako reko� ni. Približno 15-20 odstotkov strank pa se kmalu po predelavi vrne, da strokovnjaki opravijo še dodatne nastavitve, ki lahko še malce optimirajo delovanje in porabo plina.

Tudi s pridobivanjem homologacije danes ni ve� težav, to so ustaljeni postopki, pravi Ho�evar, serviserji pa tudi napotijo stranke na pravi naslov, v nekaterih primerih lahko celo sami opravijo homologacijo pri homologacijskem zavodu.

Mitja Sagaj