Kako varni so plinski rezervoarji v vozilih?

Mnogo ljudi je, skoraj prepri�an sem, še danes mnenja, da lahko vozilo, ki kot pogonsko sredstvo uporablja uteko�injeni plin, v primeru prometne nesre�e, trka z drugim vozilom ali v skrajnem primeru požara, eksplodira. Ampak, kako je res z varnostjo takšnih vozil? So takšna vozila tudi v skrajnih primerih res varna? Na ta in še mnoga druga vprašanja z varnostjo, zanesljivostjo in tehni�no brezhibnostjo pogonskih sistemov na uteko�injeni plin v vozilih je odgovorila raziskava ADACja.

Testiranja so opravili na aktualnem modelu Opel Astra Karavan, v katero je bil naknadno vgrajen sistem pogona na t.i. avtomobilski plin. Astrina »usoda« je bil ravno tako opel, 1.360 kg težak predhodnik kadett, ki je služil kot testno vozilo. Ta se je s 60 km/h in 70 odstotno pokritostjo (klasi�ni parametri avtomobilske nesre�e) zaletel v zadek stoje�e astre. Trk je služil kot preizkus trdnosti rezervoarja za plin, ki je bil, kot je danes obi�ajno, �im ve�jemu var�evanju prostora na ljubo, vgrajen v prostor za rezervno kolo; t.j. v dno prtljažnika. Med merjenimi parametri so opazovali deformacijo tanka samega, morebitne poškodbe in posledi�no nekontrolirano in potencialno nevarno uhajanje plina. Najve�ji varnosti na ljubo v plinskem tanku v �asu preizkusa ni bilo plina. Ravno tako so astrin bencinski rezervoar namesto goriva, napolnili z vodo. Preizkus je pokazal, da je struktura plinskega rezervoarja dovolj trdna, da preživi takšen test, saj so na rezervoarju opazili zgolj manjše deformacije. Obenem je varnosti ventil in rezervoar ostal tudi popolnoma nepropusten, ko so ga naknadno napolnili s plinom. Tudi drugje v instalaciji niso zabeležili morebitnega uhajanja. Le ukleš�ena prtljažna vrata so nekoliko otežila dostop do prtljažnika. Opazili pa so tudi, da naknadno vgrajen plinski rezervoar prispeva k pove�anju trdnosti zadka, kar se zdi sprva celo dobro. A test je pokazal, da s tem vozilo zgubi nekaj na tovarniško predvidenem delovanju zme�kljivih con. Strukturno trden rezervoar tako del energije ob trku prenese v kabinski del in naprej na rezervoar za gorivo. Vseeno pri tem ni ve�je nevarnosti za potnike.

Kako pa se vozilu na avtomobilski plin, kar se varnosti sistema ti�e, odreže v požaru?

Kako varen je rezervoar za plin v primeru požara, so strokovnjaki pri ADAC ugotavljali kar na primeru že zaletene astre. Pod deformiran zadek astre so postavili ve� posod z bencinom in jih zažgali. Zaradi intenzivne vro�ine ob gorenju se je celoten zadek kmalu spremenil v gore�o baklo. Intenzivna vro�ina je prav kmalu povzro�ila, da se je pritisk plina v rezervoarju drasti�no pove�al. Je rezervoar kar razneslo? Ne. Že štiri minute po vžigu goriva in zgolj minuto po tem, ko je bila tudi že notranjost vozila ujeta v ognjene zublje, je varnostni ventil na rezervoarju za�el kontrolirano in v skladu s proizvajal�evimi zagotovili plin izpuš�ati in tako zmanjšal pritisk. Kljub vro�ini ognja, ki je dosegala skoraj 1000 stopinj Celzija, je varnostni ventil v celoti opravil svojo nalogo in kontrolirano izpustil vso koli�ino plina. Curek uhajajo�ega plina je bil usmerjen proti tlom vozila in je tako dodatno prispeval k varnosti. Potem, kot so gasilci ogenj na vozilu pogasili, so strokovnjaki preverili stanje rezervoarja in ugotovili, da intenzivni ogenj rezervoarja ni poškodoval in da je kontroliran izpust plina iz rezervoarja prepre�il morebitno eksplozijo.

Test je pokazal, da so sistemi pogona na uteko�injeni, t.i. avtomobilski plin varni in preizkušeni.