|
Slovenija ima skoraj najslabÅ¡e razmerje med ceno bencina in avtoplina Krmelj, 09.10.2007  Dnevno posluÅ¡amo, kako velik problem je onesnaževanje okolja, a ko je treba ukrepati, delujemo ravno v nasprotju z logiko.  Slovenija je ena redkih držav, ki nima niti ene Ärpalke na zemeljski plin in deluje kot otok med Madžarsko, HrvaÅ¡ko, Italijo in Avstrijo, kjer v slednji na primer že nekaj desetletij uporabljajo zemeljski plin za pogon mestnega prometa v prestolnici.  K sreÄi, pa je v zadnjem Äasu Petrol pospeÅ¡il postavitev toÄilnih avtomatov za utekoÄinjen naftni plin (LPG) ali popularneje avtoplin na svojih Ärpalkah (Ljubljana Barje, Lom, Sežana Povir) poleg tega pa lahko plin toÄimo Å¡e na nekaterih drugih toÄkah, v glavnem v sklopu plinarn.  A Äe želimo državljanke in državljane prepriÄati, da predelajo svojega bencinskega konjiÄka na plin, mora biti za tem tudi raÄunica.  Ta pa je zelo enostavna - odvisna je od razlike cene plina in bencina. VeÄja kot je, veÄja je verjetnost, da bodo vozniki sprejeli avtoplin kot pogonsko gorivo za svoj avto.  Ob zadnji podražitvi avtoplina na 62 centov Å¡e vedno ugotavljamo, da je avtoplin daleÄ najcenejÅ¡e gorivo, a razlika v ceni med plinom in bencinom znaÅ¡a le slabih 40 centov ali z drugimi besedami - avtoplin predstavlja 60% cene bencina.  Če upoÅ¡tevamo, da povpreÄna predelava sodobnega Å¡tirivaljnika stane okrog 1.500 evrov, ugotovimo, da je z njim potrebno prevoziti kar kakÅ¡nih 25.000 do 30.000 kilometrov, da se investicija povrne. In tako se ljudje, ki prevozijo letno 10.000 kilometrov ali manj za takÅ¡no predelavo ne bodo odloÄili, saj bodo potrebovali kar nekaj let, da se jim izplaÄa. DrugaÄe je seveda s tistimi, ki prevozijo letno veÄje Å¡tevilo kilometrov.  Ob tem pa je treba poudariti, da so tisti, ki prevozijo le nekaj tisoÄ kilometrov letno v glavnem vozniki, ki se vozijo po mestnih srediÅ¡Äih in zato je pomen stimulacije predelav toliko bolj pereÄ!  Nehote se ozremo po tujini in opazimo Å¡okantne razlike.  Najbolj ozaveÅ¡Äen primer je Belgija, kjer je cena avtoplina okrog 0.4 evra, bencina pa 1.2 evra. Tam se seveda ni težko odloÄiti za predelavo, Äe pa cena plina predstavlja le tretjino cene bencina.  Enako je na sosednjem HrvaÅ¡kem, kjer bencin stane 8 kun, avtoplin pa 3,35 kune, torej zopet precej manj kot polovico cene.  Ampak Äe pustimo rekorderje in pogledamo države, kjer cena plina predstavlja kveÄjemu polovico cene bencina, dobimo kar lep seznam držav: Anglija, Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, ÄŒeÅ¡ka, LItva, Latvija, Luksemburg, Francija, Nizozemska, NemÄija, Å panija, Portugalska, Romunija, Srbija, ÄŒrna Gora, TurÄija, Italija, Poljska, Ukrajna, Å kotska,... V tem naÅ¡tevanju pa smo verjetno celo katero spustili.  Nato pridemo do držav, ki pa imajo ceno plina viÅ¡jo od polovice cene bencina. To pa so Avstrija (ki pa pospeÅ¡uje predelave na zemeljski plin - ta pa je bistveno cenejÅ¡i), Estonija in Å vica, pri Äemer je edino v Estoniji razlika med ceno bencina in plina tudi v absolutnem smislu nižja kot v Sloveniji, pa Å¡e to, zaradi sorazmerno nizke cene bencina.  Postavlja se torej vpraÅ¡anje, ali Slovenija dejansko ne želi, da bi vozila, ki jih uporabljamo vsaj manj onesnaževala okolje, Äe je že sistem javnega prevoza takÅ¡en, da je cenovno in Äasovno manj ugoden od uporabe lastnega avta.  V imenu podjetja SiGAS in v imenu vseh, ki se z nami strinjajo, pozivamo tako Petrol, kot tudi ustrezne državne institucije, da se tej temi posvetijo in nastavijo cenovno politiko tako, da bo v prometu Äim veÄ "Äistih" vozil, Äe se že država ne odloÄi subvencioniranja predelav, kot je to na primer urejeno v Angliji.  Ob tem podjetje SIGAS obveÅ¡Äa, da bo v kratkem na trgu nov izdelek, ki je plod slovenskih strokovnjakov. Ker želimo popularizirati okolju prijazno vožnjo smo se tudi odloÄili, da bomo prvo napravo, ki bo plod lastnega znanja podarili Republiki Sloveniji, na državi pa je, da se odloÄi, katero izmed službenih vozil bo namenila za popularizacijo avtoplina in s tem ÄistejÅ¡e vožnje v Sloveniji. Dejan HoÄevar, Sigas d.o.o. |
